Parametry
- 277 stron
- 10 godzin czytania
Więcej o książce
Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.
Zakup książki
Mi, otroci s postaje Zoo, Vera Christiane Felscherinow
- Język
- Rok wydania
- 2002
- Oprawa
- (twarda)
Metody płatności
Brakuje nam tutaj Twojej recenzji.
- Tytuł
- Mi, otroci s postaje Zoo
- Język
- słoweński
- Autorzy
- Vera Christiane Felscherinow
- Wydawca
- Mladinska knjiga
- Rok wydania
- 2002
- Oprawa
- twarda
- Liczba stron
- 277
- ISBN10
- 8611141822
- ISBN13
- 9788611141824
- Tagi
- Miłość, Literatura niemiecka, Niemcy, Berlin, Dorastanie, Filmowa adaptacja, Młodzież, Narkotyki, Oparte na faktach, Powieści biograficzne, Prostytucja, Uzależnienie, Narkomania, Przemoc domowa, Dworzec kolejowy, Heroina
- Pierwsze wydanie
- 1978
- Oryginalna nazwa
- Wir Kinder vom Bahnhof ZOO
- Ocena
- 4,35 z 5
- Opis
- Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.