Dušan Šarotar Kolejność książek (chronologicznie)

Svi likovi romana su putnici, uključujući bezimenog slovenskog pisca s fotoaparatom na kišnoj obali Irske i njegovog tajanstvenog vodiča Gjini, kao i Spomenku, profesoricu književnosti iz zemlje koja više ne postoji. Dušan Šarotar portretira radoznale, izmještene i protjerane likove, vodeći nas kroz Europu i dodirujući ožiljke ljubavi i ratova. Ovo djelo je album intimnih pejzaža i nezaboravno putovanje unutra. Smješteno na raskrižju fikcije, povijesti i memoara, uz nadahnute autorove fotografije, roman je snažna meditacija o pamćenju i pripadanju, o pričama koje nas oblikuju. "Panorama nije roman u kojemu se nešto događa; sve se već dogodilo, donijelo katastrofu, a egzil je jedino mjesto gdje pojedinac može pronaći mir." - Guardian. "Neka književna djela opiru se jednostavnim opisima. Panorama je meditacija unutar putopisa unutar romana, o pričama unutar priča koje povezuju bezvremenske i aktualne teme." - Numéro Cinq. "Roman o različitim vrstama egzila - nacionalnom, jezičnom, kulturnom - koji leži u srcu europskog iskustva." - Iz obrazloženja žirija nagrade Oxford-Weidenfeld Prize. Objavljeno u sklopu projekta Coping with Insecurities of Contemporary Europe, sufinancirano sredstvima Europske unije Kreativna Europa.

Štiri priznane slovenske pisatelje smo povabili, da napišejo kratke zgodbe, za katere naj poiščejo navdih v slovanski mitologiji. Tako spoznamo novodobno Lepo Vido, ki pa tokrat svoje bridke usode ne obžaluje, mladenko, ki na svojem potovanju v Krakov odkrije množico slovanskih božanstev in bajeslovnih bitij, žensko, ki se, da bi obvarovala svojega moža pred kaznijo, kot Bela dama devinska spremeni v skalo, ter mladega pripravnika iz odvetniške pisarne, ki se mu ob nenavadnem srečanju razkriva v tančico skrivnosti zavita usoda, zapisana morda le v zvezdah. V vsaki izmed zgodb, katerih razpon seže od duhovitih vsakdanjih prigod do sanjskih podob, se zrcali nekaj skrivnostnega, nekaj, česar ne moremo popolnoma dojeti, nekaj, kar nas opominja, da je v našem vsakdanjiku marsikaj nepojasnljivega in da so naša življenja nemalokrat podobna - bajkam.

'Šarotarjev prvenec je dokaj nenavadno branje. Predvsem preseneča avtorjev asketizem pri oblikovanju romanesknega sveta. Celotno dogajanje je umeščeno na jadranski otok, razbeljen od peklenskega sonca in poseljen s prikaznimi nočnih videnj. V ta kozmos prvinskih energij vstopi tujec, ki kmalu spozna, da je bilo željeno iskanje miru in morebitne avanture le utvara. Tukaj je namreč Otok mrtvih. Kjer so bitja in stvari, očiščena civilizacijske lepotije, predana elementarni igri življenja in smrti. Fundamentalnim vprašanjem se ni mogoče več izogniti, še več, tudi zastaviti jih ni mogoče. So kot grozljivi kadavri v skrivnostni temi ... Potapljanje na dah ni zgolj realistično poročilo iz pokrajine smrti, ampak tudi, če ne morda predvsem, parabola o življenju.' --- Mitja Čander